Sredozemnoto
More ili Mediteran e vnatre{no more na Atlantskiot Okean.
Smesteno e pome|u Evropa, Afrika i Azija. Se prostira od 30° do 46°
s.g.{. i od 6° z.g.d. do 36° i.g.d. Zafa}a povr{ina od 2 972 500 km². Na zapad, preku Gibraltarskiot Protok se povrzuva
so Atlantskiot Okean, na jugoistok preku Sueckiot Kanal se povrzuva so Crvenoto
More i so Indiskiot Okean.Dol`inata na Sredozemnoto More vo pravec zapad-istok
iznesuva 4 000 km, a vo pravec sever-jug iznesuva 800 km.
Rabnite moriwa na Sredozemnoto More se: Ligursko,
Tirensko, Jadransko, Jonsko, Egejsko, Mramorno, Crno More i Azovsko
More. Bregovata linija na Sredozemnoto More e mo{ne
razgraneta, ima mnogu zalivi, poluostrovi i ostrovi. Toa osobeno va`i za
severnite bregovi. Pogolemi zalivi se Valensiskiot, Lionskiot i Xenovskiot. Vo
Sredozemnoto More se nao|aat pogolem broj ostrovi kako, na primer: Sicilija (25 460 km²), Sardinija (23 821 km²), Kipar (9 251 km²), Korzika (8 680 km²), Krit (8 336 km²), Balearskite, Malta, Kikladi, Sporadi, i
severnoegejskite i jadranskite ostrovi.
Klimata
na Sredozemnoto More e uslovena od geografskata polo`ba, od morskite
prostranstva, od afrikanskiot i od evroaziskiot kontinent, kako i od blizinata
na Atlantikot. Taa e suptropska so blagi vrne`livi zimi i `e{ki suvi leta.
Prose~nite godi{ni temperaturi se dvi`at okolu 16-20°S. Vetrovite se prete`no so lokalen karakter,
usloveni od zaemnoto vlijanie na kopnoto i moreto. Obla~nosta e mala, so mnogu
son~evi ~asovi. Temperaturata na vodata e povisoka vo ju`nite delovi na
Sredozemnoto More, a odej}i kon sever se namaluva.
Najgolemi reki koi direktno
se vlivaat vo Sredozemnoto More se Ebro i Rona. Me|utoa, vo rabnite moriwa na
Sredozemnoto More se vlivaat pove}e reki. Taka, vo Jadranskoto More od
pogolemite reki se vlivaat: Drim, Bojana, Neretva, Cetina, Po. Vo Egejskoto
More se vlivaat: Bistrica,
Vardar,
Struma, Mesta, Marica.
Vo Crnoto More se vlivaat: Dunav, Dnepar, Dnestar,
a vo Azovskoto More - Don.
loading...
Коментари
Постави коментар