Alpite se mladi veri`ni planini i pretstavuvaat najgolema
planinska veriga vo Evropa. Mon Blan so 4 810 m e najviosok vrv na Alpite i vo
Evropa. Alpite se protegaat od Ligurskoto More do
Panonskata Nizina, vo dol`ina od okolu 1 200 km i [iro~ina od 150 do 300 km. Ograni~eni
se so bregovite me\u
Ligurskoto More ili Lionskiot Zaliv, potoa so dolinata na rekata Rona do
@enevskoto Ezero, dolinata preku Ne[atelskoto
Ezero do Bodenskoto Ezero, Bavarskata Visoramnina, dolinata na Dunav do
Vienskiot Basen, Panonskata Nizina, Trstjanskiot Zaliv, Padskata Nizina i
Lombardija do Xenovskiot Zaliv.
Spored reljefot, Alpite se
karakteriziraat so izrazit i dobro povrzan centralen greben koj neprekinato se
protega po najvisokite vodorazdelni grebeni od Xenovskiot Zaliv do Vienskiot
basen. Poradi golemite nadmorski viso~ini od nad 4 000 m na Alpite e razvien tipi~en glacijalen reljef,
koj se formira pod vlijanie na mnogubrojni gle~eri. Taka se formirani
glacijalni moreni [to
nastanuvaat pod pritisok na gle~erite. Na svojot pat gle~erite formiraat mrazni dolini ili valovi.
Glacijalnite karakteristiki na Alpite uslovile izobilstvo od reki, ezera i izvori,
taka [to
pretstavuvaat glaven rezervoar na voda za golemite evropski reki, kako [to se Rona, Rajna, Po, Dunav i drugi.
Vodostojot na rekite e najgolem vo prolet, a najmal e vo zima. Na Alpite se nao\aat pogolem broj ezera so glacijalno
poteklo. Najpoznati se: @enevskoto, Bodenskoto, Maxore, Komo, Garda i golem
broj pomali ezera vo povisokite delovi na Alpite.
Poradi golemata teritorija
i razlikite vo nadmorskata viso~ina, klimata na Alpite e razli~na. Ju`nite
padini na Alpite se pod mediteranski klimatski vlijanija i imaat poblaga klima.
Severnite padini se pod klimatski vlijanija od sever i poradi toa se odlikuvaat
so rana dolgotrajna zima so mnogu sneg. Predelite [to se nad 2 500 m se pod postojan sneg
i mraz. Gle~erite se spu[taat
i do 1 300 m.n.v.; nad 2 000 m letnata sezona trae samo 3-4 meseci. Vrne`ite se
najprisutni vo sredi[nite
delovi na Apite i dostignuvaat do okolu 3 000 mm godi[no.
Rastitelniot svet ima
pojasno prostirawe. Poniskite predeli se so listopadna [uma, a povisokite se so zimzeleni [umi [to dostignuvaat do okolu 1 800 m, a
potoa po~nuvaat planinski trevni zaednici, kamewari i postojan sneg i mraz.
Literatura:
Prof. d-r Blagoja Markoski - Geografija Skopje 2009, str.78
Коментари
Постави коментар